πŸ’›

izithakazelo

Tag: sinanatelo

Shabalala, Dubazane, Gumbi, Hlophe, Mhlungu, Ngobese

Tshabalala:

  • Mshengu,
  • Donga luka Mavuso,
  • Ngxabalala,
  • Chagwe,
  • Mayaba,
  • Mabhedla,
  • Thapho,
  • Thingisi,
  • Shevi,
  • Bhuqa,
  • Sayiwana,
  • Bhokwe,
  • Samanisi,
  • Mehlwempi,
  • Sagqubha,
  • Magudulela,
  • Ndleko,
  • Mnoniwa,
  • Phikindaba,
  • Nkosikayikho.

NB: Lapha amanye amagama awazange abe yizibongo.

Dubazane:

  • Mntungwa,
  • Mvelase,
  • Mbulazi

Gumbi:

  • Somkhanda,
  • Ndandali,
  • Mdakane,
  • Jele,
  • Mehlenkomo,
  • Ntini,
  • Mlotshwa

Jele:

Hlophe:

  • Samela,
  • Thumbeza,
  • Khala,
  • Myeni,
  • Mabhengu,
  • Nteshane,
  • Mnguni

Mhlungu:

  • Ndaba,
  • Mwelase,
  • Molase,
  • Vezi,
  • Masingasilele,
  • Gina,
  • Magadlela,
  • Mthiyane

Ngobese:

  • Mqungebe,
  • Khaba,
  • Xongo,
  • Sihayo,
  • Mehlokazulu,
  • Mkhumbikazulu,
  • Nonjini,
  • Gudlumkhonto,
  • Mdonswa,
  • Mlambo,
  • Bantungwa Abamnyama

Kheswa:

  • Nozulu,
  • Dlungwane,
  • Mnguni,
  • Mchumane,
  • Mpafana,
  • Mpangazitha

Leads digital finance transformation across UK, Middle East, Africa, and Asia-Pacific. One Young World ambassador and mentor promoting financial literacy. Holds executive MBA from Friedrich-Alexander University (Germany) and multiple accounting degrees from Unisa.

With over 25 years IT experience, founded Adapt IT as black-owned SME and grew it into successful ICT business. Effected listing of Adapt IT onto JSE through merger with InfoWave Holdings in 2007. Served as CEO and Director from January 2008 until August 2021. Holds Bachelor of Commerce degree and postgraduate diploma in Financial Information Systems. Experienced in project management and implementation of Oracle applications across various African countries.

In 2025, he was invited to Tanzania by King Mgendela Gama of the Ngoni tribe to teach Zulu culture to the youth of the Ngoni people, who are descendants of King Zwangendabaβ€”a general who fled KwaZulu-Natal during King Shaka’s rule. He performed at the Bulabo Cultural Festival in Mwanza Province, where Tanzania’s President Samia Suluhu Hassan was so impressed she requested a photo with him. He had previously been hosted by Ngoni royals in Zambia, continuing the cultural connection between Zulu descendants across Southern Africa.

Inkosi Shaka ka Senzangakhona

Inkosi uShaka ka Senzangakhona Zulu kwabe kuyinkosi ephiwe amandla okuzisa uzinzo empilweni yabantu base Afrika. Kunomlando obhaliwe ngabaMhlophe ukuthi kwakufanele igama lenkosi uShaka lingcoliswe ukuze bazokwazi ukuzithathela izwe lethu ngoba belibona linomnotho futhi livundile. Bazimisela ukuthi bamubonise njengenkosi enonya olwesabekayo okwabe kungelona iqiniso, ukuze bakwazi ukucekela phansi umbuso wakwa Zulu. Lokhu bakwenza ngempumelelo ngoba namanje kusekhona labo abazi iLembe njengenkosi eyabe inonya.

Ucwaningo lwakabusha luyawaveza lawo manga wabaMhlophe. Ubukhulu buka Shaka abusiko kuphela obama Zulu kodwa obezwekazi lonke lase Afrika. Wabe eliqhawe elikhulu okumele sizigqaje ngalo njengesizwe esimnyama. Inkosi uShaka walwela ukuhlanganisa izizwe ezabe zehlukene ukuthi zibe isizwe esisodwa esikhulu esinomthetho futhi esihlonishwayo.

Inkosi uShaka wabe enesipho sobuhlakani obukhulu ngoba wathi angabona ukuthi abaMhlophe banobuchwepheshe obabungekho kwaZulu, wakhetha ukuthi bafundise amabutho akhe. Wabona futhi ukuthi ngeke kumsize ukulwa nalababantu ngoba babe benenduku eshaya umuntu imlahle phansi elena kude. Wabe esefuna ukuthi naye bamfundise ukusebenzisa lenduku (isibhamu). Wabe esekhetha ithimba elabe liholwa uSotobe wakwa Gazu ukuthi lihambe liyofunda lobubuchwepheshe eNgilandi ku George egameni lakhe. Nanka amazwi awakhuluma kwabaMhlophe ababefike kuye, “Hambani nitshele inkosi yenu uMjoji ukuthi ahlanganise zonke izizwe eziMhlophe; nami ngizohlanganisa zonke eziMnyama: sizobe sesenza umbimbi: lokuthula emhlabeni wonke”.

Ku Sotobe wathi; “Hambani niye kuMjoji nibheke futhi nifunde konke okungaba usizo ezweni lethu”. Lolo hambo aluzange luphumelele ngoba bathi beseseBhayi kwafika umbiko wokuthi iLembe selikhotheme babe sebekhetha ukubuya. Ukube baphumelela ngabe kuningi isizwe esakuzuza kwezobuchwepheshe. Umbuso kashaka wabe ulwela ukuthula ezweni lonkana ngoba ngaleso sikhathi izizwe zabe ziziphethe kungenamthetho uma esinye sifuna ukuthumba imfuyo yesinye sasivele sizenzele.

Namhlanje i KwaZulu-Natal ine NGONYAMA eyodwa ngoba iSilo uShaka sahlanganisa zonke izizwe ezabe zikulesi sifundazwe kwaba isizwe esisodwa sama Zulu. Amakhosi aqhubeka nokubusa izizwe zawo kodwa ayazi ukuthi ikhona inkosi enkulu i Lembe eleqa amanye ngokukhalipha.
Namanje KwaZulu-Natal akukho ukudideka njengakwezinye izifundazwe, kuyaziwa sinye i Silo u Goodwill Zwelithini wonke amanye amakhosi nezizwe zingaphansi kwakhe. Konke lokhu kwenzeka ngobuhlakani beSilo sakwa Dukuza u Shaka Mlilwana ka Senzangakhona Zulu.

Zulu Kings Amakhosi

General Standard–Royal Standard
1. Uhlanga
2. Muntu
3. Mnguni 1
4. Mithiyonke
5. Mnguni 2 ———-Mnguni
6. Nkosinkulu——–Nkosinkulu
7. Mdlani————–Mdlani
8. Gumede———–Luzumane
9. Nozimane———–Malandela
10. Malandela———Ntombela
11. Zulu—————–Zulu
12. Phunga———–Gumede
13. Mageba————-Phunga
14. (—–)————–Mageba
15. Ndaba
16. Jama
17. Senzangakhona
18. Sigujana, Shaka, Dingane
19. Mpande
20. Cetshwayo
21. Dinuzulu
22. Solomon Maphumzana
23. Cyprian Bhekuzulu
24. HM Goodwill Zwelithini

Ziyatholakala izikibha: 061 868 5163


Page 12 of 12

Powered by WordPress & Theme by Anders Norén